Naši študentje o nas

Osebno poznam Abituro že od leta 2005, ko sem pričel z izobraževanjem za ekonomskega tehnika. Ko sem leta 2007 maturiral, sem bil prepričan, da je moje izobraževanje na šoli končano. Zaradi želje po zaposlitvi v varovanju sem opravil nacionalno poklicno kvalifikacijo za varnostnika in se zaposlil v varnostni službi. Ko pa sem opravljal delo interventa, pobiralca gotovine in opravljal razna fizična varovanja, sem pogrešal znanje, literaturo, da bi se lahko še bolje poučil o pravilnem in varnem opravljanju svojega dela. Odgovor na to mi je ponovno dala Abitura, z novim višješolskim programom Varovanje. Pregledal sem predmetnik in se takoj vpisal. Bili smo prva generacija, ki smo končali to smer, in upam, da smo naredili dober vtis, tako na vodstvo šole, predavatelje in vse študente. Povedati moram, da so vsi omenjeni naredili velik vtis na mene in vso mojo generacijo. Vodstvo šole s pripravo in organizacijo novega študijskega programa; izbrali so, zdaj to lahko rečem, odličen predmetnik in še boljše predavatelje. Ker vsi vemo, da za našo notranjo varnost skrbi Policija oziroma Ministrstvo za notranje zadeve, so vsi predavatelji kar se tiče varovanja, prihajali prav od tam. Vsi že z dvajset, trideset in več let delovnimi izkušnjami, kriminalisti, forenziki in ostali, ki so vodilni na svojih položajih, vsi visoko izobraženi. Od predavateljev smo poslušali resnične zgodbe in dogodke, ki so jih doživljali pri delu, in ugotavljali, ali so delovali pravilno ali napačno, in na koncu dobili oceno od strokovnjakov, ki to dejansko odločajo. In prav iz teh resničnih primerov smo se študentje tudi največ naučili.

Boris Kajtna, inženir varovanja

Preteklo je že nekaj mesecev, od kar sem pridobila diplomo Abiture, višje strokovne šole, in postala ekonomistka na področju računovodstva. Moje delo v računovodstvu sega leta nazaj; bilo je težko, negotovo, stresno in večkrat sem hotela zapustiti delovno mesto. Notranji glas pa me je ves čas opominjal, naj postanem študentka, saj potrebujem mnogo strokovnih znanj, ki jih sama praksa ne da dovolj. Prehodila sem to pot, študijsko pot, z Abituro. Pridobila sem strokovna znanja, varnost, samozavest, mir v sebi. Delo je zdaj opravljeno strokovno in prihranek časa je očiten. Razumem vse, kar govorijo v mojih strokovnih krogih, znam brati strokovne članke in samostojno slediti razvoju stroke, znam se orientirati na vseh področjih računovodstva. Samozavestno vprašam za strokovna mnenja strokovnjake na svojem področju, saj sem z napredovanjem postala samozavestnejša. Natančno vem, o čem govorim, in natančno vem, kaj želim vedeti. Moja komunikacija je dosti jasnejša, natančna in učinkovita.

Vsak dan znova se zazrem na polico, kjer ima svoje mesto moja diploma in ob njej so vsi spomini, znanja in modrosti mojega spoštovanega mentorja profesorja Vladislava Škornika, ki je mojemu delu doprinesel ogromno dodane vrednosti. To je tisto, kar me dodatno motivira takrat, ko mi vse to želi vzeti sistem, ki samo zahteva, krči in preizkuša.

Darja Pačnik, ekonomistka

»Izobraževanje prinaša osebno rast in napredek. Ko se odločiš zanj, je zelo pomemben prvi stik z izobraževalno ustanovo, ki lahko tvoje sanje uniči ali pa pomaga uresničiti. Zato se zaradi pomoči in truda pri uresničevanju mojih sanj, vseskozi prijaznega odnosa in pripravljenosti za pomoč, želim zahvaliti strokovni ekipi Abiture.«

diplomant Mirsad Draganović

»Prijaznost. Ustrežljivost. Korekten odnos. Dobri predavatelji. Visok nivo organizacije študija.«

pozitivni vtisi skupine Ekonomist, Celje, 2011/2012

»Prijazno osebje. Dostopnost informacij, literature in profesorjev. Dobro gradivo. Dobri predavatelji. Dobra komunikacija z odgovornimi in pomoč.«

pozitivni vtisi skupine Ekonomist, Zagorje, 2011/2012

»Prijaznost in doslednost. Dostopno osebje in predavatelji. Ustrežljivost zaposlenih in predavateljev.«

pozitivni vtisi skupine Poslovni sekretar, Celje, 2011/2012

“Minilo je kar nekaj let, da sem se odločila ponovno sesti v šolske klopi (pred mnogimi leti, se tam nisem počutila najboljše, z leti pa, pravijo človek postane modrejši), uvidela sem namreč, da so časi taki, ko je potrebno izkušnje nadgraditi z znanjem.

Bila sem kar malo skeptična, kako mi bo uspelo krmariti med študijem in družino. Že pred študijem se mi je namreč zdelo, da z možem komaj slediva sinovim šolskim in prostočasnim obveznostim, službi in ostalim dejavnostim, ki jih vsaka družina potrebuje za srečno in zadovoljno življenje.

Po nekaj mesečnem premisleku, pregledovanju šol, preučevanju predmetnikov in kolebanju med smermi Ekonomist in Poslovni sekretar, sem se odločila za Abituro v Celju, smer – Poslovni sekretar (številke namreč niso moje najboljše prijateljice).

Še danes se spomnim treme, ko sem se udeležila prvega srečanja študentov na Abituri. Nikogar nisem poznala, vendar me je ga. Mojca Novak prijetno presenetila s svojo pozitivno energijo in prijaznim sprejemom. Naslednje srečanje študentov je bilo z ga. ravnateljico, mag. Bredo Perčič, to mi je dalo nov zagon in energijo. Njen nagovor, sproščenost in napotki za študij so vsem nam, novopečenim študentom pomenili neverjetno motivacijo – vsi smo vedeli, da zmoremo.

In tako se je začelo …

Nova poznanstva, ki so kasneje prerasla v prijateljstva. Sošolke in sošolci, ki so svoje izkušnje prejšnjega leta delili z nami. Prva predavanja, učenje in prvi opravljen izpit. Neprecenljivo !

V času mojega študija sem spoznala, da je bila moja odločitev več kot prava. Abiturini predavatelji so strokovni, svoje znanje podajajo na zanimiv in za nas študente, privlačen način. Navdušena sem nad njihovo sposobnostjo prepletanja teorije in prakse, slednja je še kako pomembna. Predvsem pa cenim njihov razumevajoč in spoštljiv odnos do vseh študentov.

Posebna zahvala vsekakor gre zaposlenim v referatu – za vso podporo in pomoč. Obveščanje o novostih, sporočanje in opominjanje na pomembne datume, reševanje marsikaterih težav pozabljivih študentov, in še in še bi lahko naštevala. Skratka res ste prijazni, enkratni in hkrati nenadomestljiv člen med študenti in predavatelji.

Ne nazadnje se želim zahvaliti mojemu možu in sinu, za njuno potrpežljivost. Brez moževe podpore (marsikdaj vse štiri vogale v hiši), razumevanja, neskončnega branja in poslušanja mojih seminarskih nalog in drugih novo pridobljenih spoznanj mi ne bi uspelo. Hvala Matej in Lenart !

Zdaj sem opravila že kar nekaj izpitov, znanja pridobljena v času šolanja uspešno in s ponosom uporabila v praksi, pa se še vedno znova veselim novih predavanj in novih znanj.

S študijem bom nadaljevala, moja velika želja pa je, da bi ga lahko nadaljevala na Abituri, zato morda ne bi bilo napak, če bi vodstvo Abiture razmišljalo o novih smereh za visokošolski študij. Študij je namreč, z vašo pomočjo postal moj način življenja.

Vsem, ki razmišljajo o vpisu na Abituro sporočam, da je je to ena najboljših in najpametnejših odločitev, ki jo bodo sprejeli v svojem življenju. To je res šola prijaznih ljudi.”

Damjana Maligoj