Utrinki Erasmus+ izmenjav

V sklopu Erasmus BIP (Blended Intensive Programme) sva se od 29. 6. do 3. 7. 2026 udeležili enotedenske mobilnosti v Splitu, kjer je program gostila univerza Aspira. Že prvi dan so nas na univerzi pričakali z veliko prijaznostjo in gostoljubnostjo, zaradi česar smo se hitro počutili dobrodošle. Po uvodnem govoru koordinatorja in profesorja Josipa Radića smo bili razdeljeni v skupine, v katerih smo s pomočjo različnih »ice breaking« aktivnosti odkrivali, kaj imamo kot ekipa skupnega. S tem smo premagali začetno zadržanost in ustvarili prijetno ter sodelovalno vzdušje.

Čez teden smo skupaj razvijali ideje za start-up podjetja ter jih postopoma pretvarjali v celovit poslovni načrt. Najprej smo spoznali pomen poslovnega načrta in pripravili povzetek poslovne ideje, nato pa opredelili osnovne značilnosti podjetja, njegovo vizijo, cilje ter način delovanja. Velik del dela smo namenili analizi trga in konkurence, pri kateri smo raziskovali ciljne skupine, konkurenčne prednosti ter oblikovali prodajne in marketinške pristope.

Nadaljevali smo z oblikovanjem operativnega in tehnično-tehnološkega opisa podjetja, določanjem organizacijske strukture, vlog v ekipi ter pripravo časovnega načrta razvoja projekta. Pomemben del je predstavljal tudi finančni vidik, kjer smo pripravljali finančne projekcije, ocenjevali stroške, prihodke, investicije ter izračunavali pričakovani donos investicije (ROI). Na koncu smo izvedli še analizo tveganj in ocenili učinkovitost poslovne ideje.

Delo v mednarodnih ekipah je bilo zelo zanimivo, saj je vsak član prispeval svoje ideje in izkušnje, kar je pripomoglo k nastanku različnih ustvarjalnih rešitev. Profesor Radić nas je vsak dan usmerjal skozi posamezne faze razvoja poslovne ideje in nam pomagal pri izboljševanju poslovnega načrta. Zadnji dan je vsaka skupina predstavila svoj projekt, pri čemer smo si predstavitev razdelili po vsebinskih sklopih. Tako smo poleg podjetniškega razmišljanja razvijali tudi javno nastopanje, timsko delo, reševanje problemov in komunikacijo v angleškem jeziku.

Poleg študijskega dela nama je mobilnost omogočila tudi raziskovanje čudovitega Splita. Mesto naju je navdušilo s svojo energijo, bogato zgodovino in sproščenim dalmatinskim vzdušjem. Velilo časa sva preživeli na Splitski Rivi, kjer so nama bili še posebej všeč večerni sprehodi ob sončnih zahodih. Prav tam sva najbolj začutili pravo vzdušje mesta – živahne ulice, prijetne restavracije, pogled na morje in sproščeno druženje ljudi. Večkrat sva obiskali tudi znamenito Dioklecijanovo palačo, eno največjih znamenitosti mesta, kjer sva se sprehajali po ozkih kamnitih ulicah, trgih in skritih prehodih ter spoznavali zgodbo več tisoč let starega zgodovinskega jedra. Poleg zgodovinskih znamenitosti sva obiskali tudi splitske plaže med katerimi sta naju najbolj navdušili Žnjan in Bačvice, kjer sva lahko uživali v lepem vremenu. Raziskovali sva tudi manj znane kotičke mesta, poskusili lokalne specialitete in opazovali vsakdanji življenjski ritem domačinov. Split nama je tako poleg izobraževalne izkušnje ponudil tudi nepozabno kulturno in osebno izkušnjo, saj sva skozi spoznavanje mesta še bolj doživeli način življenja in gostoljubnost dalmatinskega okolja.

Erasmus mobilnost nama ni prinesla le novih znanj in izkušenj, ampak tudi veliko novih poznanstev. Med tednom sva spoznali študente iz različnih držav, z njimi delili izkušnje o študiju, kulturi in vsakdanjem življenju ter ugotovili, kako hitro se lahko povežejo ljudje iz različnih okolij. Skupno delo, dobra energija in sproščeno vzdušje so pripomogli k temu, da smo se hitro povezali.

Največ, kar nama bo ostalo od te Erasmus izkušnje, je najino novo prijateljstvo. Na mobilnost sva odšli kot dve osebi, ki se prej nista poznali, domov pa se vračava z enim lepim prijateljstvom več. V tem tednu sva skupaj preživeli veliko časa, si delili vsakodnevne trenutke, se spoznavali, prilagajali novemu okolju in skupaj doživljali vse izzive ter lepe trenutke, ki jih je prinesel program. Skozi skupno delo, predavanja, raziskovanje Splita in številne pogovore sva se vedno bolj povezali ter ugotovili, da imava veliko skupnega. Prav zaradi tega je bila celotna izkušnja še bolj posebna, saj poleg novega znanja in lepih spominov s seboj odnašava tudi iskreno prijateljstvo, ki se je razvilo v zelo kratkem času.

Domov sva se vrnili bogatejši za nova strokovna znanja, mednarodne izkušnje, nova poznanstva in številne nepozabne spomine. Erasmus BIP mobilnost nama je pokazala, kako pomembne so takšne priložnosti, saj niso namenjene le pridobivanju novega znanja, ampak tudi osebni rasti, spoznavanju drugačnih kultur, premagovanju izzivov in povezovanju z ljudmi iz različnih okolij. V tem tednu sva izstopili iz svoje cone udobja, pridobili več samozavesti ter doživeli nekaj, česar v običajnem študijskem okolju ne bi mogli. Split nama bo zato ostal v zelo lepem spominu kot kraj, kjer sva pridobili nove izkušnje, ustvarili posebne trenutke in sklenili nova prijateljstva. Z veseljem bova podobno mednarodno izkušnjo priporočili tudi drugim študentom ter se je v prihodnje ponovno udeležili.

Sodeloval sem na Erasmus+ projektu Think like a leader, act like a manager v Osijeku na Hrvaškem. Že od začetka sem vedel, da bo to nekaj posebnega, in na koncu se je izkušnja res izkazala za veliko več kot samo projekt.

Najbolj mi je ostalo v spominu to, da smo delali skupaj študenti iz različnih držav. To je pomenilo veliko novih ljudi, novih pogledov in tudi nova prijateljstva, ki so se hitro razvila, ker smo bili veliko časa skupaj. Sprva je bilo malo izziva, ker se nismo poznali in smo imeli različne načine dela, ampak ravno to je naredilo izkušnjo bolj zanimivo.

Pri delu v skupinah sem pridobil več samostojnosti in samozavesti. Moral sem se znajti v novem okolju, sodelovati z ljudmi, ki jih prej nisem poznal, in aktivno prispevati k nalogam. Naučil sem se, da je komunikacija ključna in da se stvari vedno lažje rešujejo, ko si odprt za sodelovanje.

Poleg samega projekta smo imeli tudi oglede, ki so mi dali dodatno vrednost izkušnji. Obiskali smo Vukovar, kjer sem spoznal pomemben del zgodovine, in naravni park Kopački rit, kjer sem doživel popoln stik z naravo in mir. Poleg tega pa me je zelo navdušila tudi živost mesta Osijek – ulice, ljudje in vzdušje so dali občutek, da mesto res živi.

Na koncu lahko rečem, da sem iz projekta odnesel veliko več, kot sem pričakoval: nova prijateljstva, več samostojnosti, boljšo komunikacijo in izkušnjo, ki mi je dala širši pogled na delo v mednarodnem okolju.

Pravkar sem zaključil izjemno produktivno Erasmus+ mobilnost na Univerzi PIM v Banja Luki. Obdobje od 4. do 8. junija 2026 je bilo polno novih spoznanj, strokovne izmenjave in mednarodnega povezovanja.

Kaj vse se je dogajalo? Na mednarodni konferenci STED 2026 v Trebinju sem predstavil prispevek z naslovom »Artificial intelligence adoption, well being, and professional transformation in Slovenia (2022–2026)«. Zelo sem vesel in ponosen, da je bila moja predstavitev nagrajena kot najboljša! 

Poleg predstavitve sem v okviru konference aktivno sodeloval kot moderator in predsedujoči pri strokovnih sekcijah, kar mi je omogočilo vpogled v aktualne raziskovalne trende kolegov iz različnih držav.

V zaključnem delu mobilnosti sem se v Banja Luki sestal s prorektorjem za znanstveno raziskovalno delo, dr. Dejanom Kojićem, kjer smo postavili temelje za prihodnje sodelovanje – že zdaj načrtujemo mednarodno študentsko konferenco za leto 2027! 

Hvala Univerzi PIM za gostoljubje in vsem, s katerimi smo izmenjali dragocene izkušnje. Zdaj pa z novimi močmi naprej!

V mesecu aprilu sem se udeležil tedenskega dogodka v Nici v organizaciji inštituta ISIM. Vodilna tema dogodka je bila uporabe umetne inteligence v visokem šolstvu. Gre torej za izredno zanimivo in aktualno temo, s katero se redno srečujemo pri poučevanju. Dogodek je trajal cel delovni teden, od ponedeljka pa do vključno petka. Udeležba je bila zelo mednarodno obarvana, ob tem da sem bil edini predstavnik iz Slovenije. Udeleženci so bili večinoma iz večjih fakultet in univerz z bogatimi izkušnjami, tako da je bilo zanimivo slišati njihove izkušnje. Posebej številčno udeležbo je imela sosednja Hrvaška.

Moji vtisi o dogodku so mešani. Po eni strani je bil dogodek zgledno organiziran. Predstavitve so bile v dvorani hotela ob obali, ki ima vso potrebno infrastrukturo za tovrstne dogodke.

Obstranske dejavnosti, kot sta izlet in večerni dogodek, so bile skrbno izbrane, dobro obiskane in tudi zanimive. Na izletu smo si ogledali tovarno parfumov v okolici Nice, kar je bila zame povsem nova izkušnja.

Mislim pa, da bi bilo mogoče program še nekoliko dopolniti in bolj kakovostno izpolniti čas, ki nam je bil na voljo. V primerjavi s podobnimi dogodki v preteklosti, je bilo izredno malo vložka organizatorja. Celoten program je bil pretežno sestavljen iz predstavitev udeležencev in mrežne izmenjave izkušenj. Pogrešal sem kakovostna predavanja na temo uporabo umetne inteligence in predavanja kompetentnih predavateljev o aktualnih temah. Glede na predstavljeno vsebino bi lahko bil dogodek tudi bistveno krajši.

V splošnem je vtis o dogodku pozitiven, saj vsako tovrstno srečanje bogati mednarodne izkušnje, krepi kompetence in širi obzorja.

Med 15. 3. in 21. 3. 2026 sem imela izjemno lepo priložnost, da svoje znanje v okviru programa Erasmus+ prenesem na Filozofsko fakulteto v Sarajevu, glavnem mestu Bosne in Hercegovine.

V času prehoda iz zime v pomlad (ko je v mestu padlo tudi nekaj snežink) so predavanja o umeščanju področja umetnostnih terapij v psihosocialno in zdravstveno okolje obiskovali študenti različnih fakultet oziroma študijskih smeri, predvsem prve stopnje. Osnove glasbene in drugih umetnostnih terapij so tako lahko spoznali študenti pedagogike, predšolske vzgoje, specialno-rehabilitacijske pedagogike in drugih smeri Filozofske fakultete.

Poleg teoretičnih osnov so bile še posebej dobrodošle praktične delavnice, kar je tudi sicer značilnost mojega dela na višješolskem študijskem programu na Abituri v Celju. Izkušnja, ki jo ponujajo pristopi umetnostnih terapij, je vedno dobro sprejeta in predstavlja nov vpogled v možnosti strokovnega dela, zlasti na področju dela z ranljivimi skupinami.

Sama sem imela izredno lepo izkušnjo tako z organizacijo iz domače šole, za kar gre zahvala gospe Petri Golob, kot s kolegicama v Sarajevu, dr. Lejlji Kafedžić (FF) in dr. Mirsadi Zećo (PF). V kulturno razgibanem okolju so študenti in profesorji izkazali zelo veliko naklonjenost novim pristopom v strokovnem izobraževanju, kar je bil tudi moj prvotni namen.

Moja izkušnja z Erasmus mobilnostjo na ekonomski fakulteti v Splitu je bila izjemno pozitivna. Fakulteta je nudila odlično akademsko podporo in sodobno infrastrukturo, kar je omogočilo vrhunsko izobraževalno izkušnjo.
Split je zanimivo obalno mesto s čudovitimi plažami, bogato zgodovino in živahnim družabnim življenjem. Med bivanjem sem raziskoval mesto in okoliške kraje, kar je prispevalo k celostni izkušnji. Prav tako sem imel priložnost spoznati hrvaško kulturo, običaje in lokalno kuhinjo.
Erasmus mobilnost v Splitu mi je dala priložnost za osebno rast, izboljšanje jezikovnih veščin in razvoj pomembnih veščin, kot so prilagodljivost, neodvisnost in medkulturna komunikacija. Ta izkušnja me je obogatila tako na akademskem kot tudi na osebnem nivoju in bo vedno ostala pomemben del moje študijske poti.

Slavka Gojčič in Nada Jurko sva se v tednu od 6. 5. 204 do 10. 5. 2024 udeležili mobilnosti za zaposlene na Politehnični univerzi v Cartagena (UPTC). V okviru mobilnosti je bil organiziran petdnevni celodnevni interaktivni program, v katerega so bila vključena dopoldanska predavanja in spoznavanja načinov ter dobrih praks, ki jih že nekaj let uspešno izvajajo na omenjeni univerzi. Udeleženci so prihajali iz partnerskih univerz v okviru Evropske unije, pa tudi iz Vzhodne Evrope, Bližnjega in Daljnega Vzhoda, Južne Amerike in Indije. V popoldanskem času smo se udeleževali praktičnih predstavitev in obiskov, ki so značilni za širše območje okrog Cartagene in Murcie in so bili povezani s trajnostnim reševanjem problemov glede pomanjkanja pitne vode za turistične namene, ki je v tem delu razvito v obliki množičnega turizma, pa tudi intenzivnega poljedelstva. Klimatske spremembe zadnjih nekaj let so omenjeno območje precej spremenile in zahtevajo hitre in učinkovite rešitve.

Mikhail Adlykov (Abitura, program Velnes)

Katarina Ravnjak, Nina Kristovič, Spomenka Žganec in Tijan Bochl (FKPV, program Turizem)

Študent študijskega programa Velnes (Abitura) in štirje študenti študijskega programa Turizem (FKPV) so se v maju udeležili enotedenske Erasmus+ izmenjave v Splitu na Veleučilištu Aspira.

Glavni cilj projekta je bil seznaniti udeležence z aktualnimi trendi v industriji dogodkov, povezanih s trajnostjo dogodkov in pridobiti vpogled v organizacijo dogodkov v hotelih s 5 zvezdicami v primerjavi z OPG. S povezovanjem 4 sodobnih konceptov razvoja poslovanja (digitalna transformacija, trajnostni razvoj, digitalne tehnologije in upravljanje organizacije in poslovnih procesov za uvajanje sprememb) ter z uporabo kreativnih in sodobnih metod poučevanja in učenja je bil dosežen zastavljeni cilj.

Trideset študentov je bilo razdeljenih v mednarodne in multidisciplinarne ekipe, ki so timsko delale na različnih nalogah, študijah primerov in projektih.  V tednu, ki je potekal v živo na Aspiri, so študenti nadaljevali skupinsko delo z interaktivnimi delavnicami in predavanji ter timskim delom.

Študenti so imeli med tednom priložnost obiskati hotel Ambasador in iz prve roke pridobiti informacije o organizaciji dogodkov v hotelu s 5 zvezdicami.  Ogledali so si tudi OPG Kmečko hišo v Brštanovem, kjer potekajo povsem drugačni dogodki kot v hotelu Ambasador.

Kot rezultat so študentje izvedli »Trajnostni dogodek«, ki so ga morali predstaviti pred člani žirije, ki so jo sestavljali njihovi in gostujoči predavatelji.

Poleg študentov FKPV in Abiture so se mednarodnega tedna udeležili tudi študenti Politehnike Aspira, Dresden University of Applied Sciences iz Nemčije, Lusofona University Porto s Portugalske, Schloss Seeburg University Salzburg iz Avstrije ter študenti Višje strokovne šole Bled.

Kako so se dejansko imeli in kaj so počeli pa v nadaljevanju:

“Bivanje v mestu Split se je izkazalo za izjemno bogato in zanimivo izkušnjo, ki je pustila spomine, ki bodo ostali vse življenje. Med tednom nismo le uživali v lepotah tega čudovitega mesta, ampak tudi aktivno sodelovali v različnih dogodkih in aktivnostih. Eden glavnih dosežkov naše ekipe med bivanjem v Splitu je bil uspešen zaključek našega projekta »SplitFest«. Zbrali smo se, da bi razvili in predstavili ta projekt, po predstavitvi pa smo prejeli certifikate. Poleg tega smo vsak dan obiskovali Univerzo Aspira, kjer smo pridobivali dragocena znanja in se učili novih veščin. Razvoj našega projekta na univerzi je dopolnjeval naše izobraževanje in nam omogočil, da smo se poglobili v teme, ki smo jih preučevali. Naš čas v Splitu je bil zapolnjen tudi z razburljivimi izleti in dogodivščinami. Obiskali smo lokalno kmetijo, kjer smo spoznali lokalno kulturo in tradicijo, imeli pa smo tudi zanimive izlete po mestu, uživali v lepotah njegovih ulic in arhitekturnih spomenikov. Erasmus mi je omogočil interakcijo z ljudmi z vsega sveta. Spoznal sem zanimive ljudi in si razširil obzorja. Split je imel priložnost raziskati okolico in obiskati številne znamenitosti, vključno z znamenito Dioklecijanovo palačo in čudovitimi plažami Jadranskega morja” (Mikhail, Abitura).

“Izmenjavo v Splitu si bom za vedno zapomnila. Poleg tega, da sem se naučila veliko o trajnostnem razvoju in se zavzela, da bom tudi sama ravnala čim bolj naravi prijazno, sem hkrati spoznala tudi veliko novih ljudi iz tujine, s katerimi smo skupaj preživljali čudovite dneve v Splitu. Že prvi dan smo se združili in povezali v skupino, s katero smo potem vsak dan hodili naokrog in spoznavali Split ter njegove skrite kotičke. Ko se na izmenjavo odpraviš sam, brez kakršnih koli poznanstev in prijateljev, si še bolj podvržen samostojnosti in odločanju. In to je bistvo vsega. Izmenjava mi je dala nove izkušnje, razumevanje drugih, strpnost in seveda veliko novega znanja, ki ga bom lahko uporabljala v prihodnosti” (Katarina, FKPV).

“Letošnje kratke izmenjave sem se, takoj ob prejetju maila, zelo razveselil. Takoj sem vedel, da se tega enostavno moram udeležiti. Sledila je prijava in oddaja raznih obrazcev ter CV-ja in kmalu je sledil klic, ki je potrdil, da se lahko udeležim tega enotedenskega projekta. Zelo mi je ustrezalo, da sem si lahko sam poiskal in rezerviral prenočišče, tako da sem nočil v neposredni bližini univerze. Rad si sam organiziram potovanja, tako da je bila to super priložnost, da to ponovno storim. Sama pot do Splita je bila prijetna in presenetljivo hitra. Z novima prijateljema smo se takoj ujeli in rekel bi, da je to eden glavnih razlogov, da je čas tako hitro minil. Veselil sem se, da bom spoznal nove ljudi iz različnih držav, kultur in drugačnih navad. Lahko rečem, da nisem bil razočaran. Sama vsebina projekta me je morda malce razočarala oziroma sem si teden z vidika dela predstavljal malce drugače. Smo pa imeli veliko prostega časa za raziskovanje in druženje. Tudi vreme nam je bilo zelo naklonjeno, prvič sem ‘odprl’ poletno sezono v mesecu aprilu, saj smo se lahko kopali brez težav. Delo po skupinah, kar je projekt zahteval, mi je bilo prijetno, saj rad delam v ekipi. Sem pa bil precej presenečen in razočaran nad končno uvrstitvijo naše ekipe na podelitvi. Lokacija izvedbe projekta je bila zelo primerna, nam ne predaleč, zelo prijetna klima, počutil sem se varno in vesel sem, da smo odšli v Split. Nekih pričakovanj nisem imel, saj samo državo že poznam, ampak bilo je super” (Tijan, FKPV).

“Utrip dalmatinskih mest me vedno znova očara! Očara pa tudi kulinarika in seveda pristnost domačinov. Aspira je zelo lepo urejena fakulteta; pred vhodom je terasa za sprostitev, kjer lahko popiješ kavo, ki ti jo skuhajo v lastnem mini bifeju, v predprostoru so tudi kavči in televizija. Predavalnice so velike, imajo pa tudi posebno urejene učilnice, ki so namenjene študentom, ki študirajo gastronomijo. Ob prihodu so nas zelo lepo sprejeli. Postregli so nam kavo in rogljičke, dobili pa smo tudi darila z logotipom Aspire (športno vrečko, USB ključek, hoodie in mapo za zapiske). Na začetku so nas razdelili v skupine, kjer smo bili študenti z različnih držav. Na podlagi usmerjevalnih vprašanj smo več dni delali na vsak svojem projektu. En dan smo imeli  voden ogled mesta, drugič ogled  5* hotela Ambasador, ki je Splitu resnično lahko v ponos. Poleg tega, da so nam pokazali njihove nastanitve, so nam tudi predstavili, na kakšen način so trudijo biti čim bolj trajnostni. Ogledali smo si tudi turistično kmetijo Brštanovo, kjer so nam predstavili njihov turistični razvoj in nas pogostili. 2 uri druženja ob hladni pijači in lokalno pridelani hrani, sta bili pika na i. Zadnjega dne je bila javna predstavitev vseh projektov, ocenjevanje s strani prisotnih profesorjev in razglasitev dosežkov. Ker sva imeli dolgo pot do doma, sva najino bivanje podaljšali za še en dan. Polni vtisov, a vendar malce utrujeni od zaključne predstavitve, sva se popoldan še zadnjič podali na Rivo, nakupili darilca za najine najdražje, za ekstra kulinarično izkušnjo, pa sva pred odhodom v apartma obiskali še Makedonsko kućo, ki se nahaja v samem centru mesta. Naužili sva se njihove hrane in se zopet polni vtisov odpravili v apartma, kjer sva izkoristili še zadnji večer za medsebojno druženje. Glede na to, da sem turistična vodnica za Dalmacijo in da ta predel Jadrana enostavno obožujem, mi je možnost, da pridobim dodatno znanje ravno v prestolnici Srednje Dalmacije, pomenila ogromno!” Hvala Erasmus+, hvala FKPV in hvala Univerzi Aspira za nepozabno doživetje (Nina in Spomenka, FKPV)!

Obisk Madeire je bil svojevrsten, zanimiv, z veliko novimi informacijami o športno-turističnih ponudbah, komunikaciji, navadah, pristopu. Obisk  je  vsekakor bil poučen predvsem pa  nekoliko drugačen od ostalih. Bilo je potrebno veliko, veliko  prilagajanja, časa in tudi potrpljenja. Kljub vsemu pa je izmenjava informacij ponovno dodala k širini splošne razgledanosti in poglobila znanje o turizmu.

Zanimivo je, da na Inštitutu v naboru predmetov na področju turizma v vseh šestih semestrih nimajo predmeta, ki bi povezoval šport in turizem. Le nekoliko je omenjen Prosti čas, kot predmet, ki ga poznamo na naši fakulteti.  To me zelo čudi. Predvsem tega ne bi pričakoval na Madeiri,  saj »vse športa«. Letala so polna športnikov, predvsem rekreativcev, to opaziš že po njihovi opremi. Koliko pa je športnih turistov, ki so izbrali Madeiro za aktivni dopust, vidiš na  jutranji kavi v lokalih nasproti številnih avtobusnih postaj v centru Fundchala. Na vseh postajah stojijo skupine ljudi z nahrbtniki. Ves otok je prepleten s trasami. Vse je označeno, vse informacije o trajanju poti, višinske razlike, priporočena oprema, vse je na tablah in na spletu. Vse agencije ponujajo organizirano vodenje, izlete, imajo dobro ponudbo individualnih in skupinskih prevozov ter izvrstno mrežo javnih prevozov. Torej sistem deluje  in res deluje,  vsekakor pa bi za turističnega delavca bila bogata dodana vrednost poznavanja specifik športa v vseh pojavnih oblikah. V pogovorih z vodjem oziroma koordinatorjem Erasmusa in direktorjem inštituta smo veliko debatirali na to temo, pregledali učne načrte ene in druge ustanove in se dogovorili za sodelovanje v bodoče.

Madeira je posebna, Madeira je Portugalska, vendar s svojimi specifikami. Prebivalce otoka sredi Atlantika, ki je 1000 km oddaljen od celinske »matične« Portugalske, in celo bližje afriški celini, je oblikovala narava in njene zahteve. Sposobnost prilagajanja je vidna na vseh področjih njihovega življenja  in tudi ali  še posebej turizem tu ni izjema. Za zahteve turizma so izkoristili konfiguracijo »težkega«  terena in izjemno oteženih dostopov do vasi in izhodiščnih točk pohodov,  vremenske vplive tega področja, bujno vegetacijo, klife, zalive, moč Atlantika in možnosti vrtoglavih razgledov, ki ti ostanejo v spominu.

Za konec pa še ena posebnost! To je od Madeire cca 70 km oddaljen otok Porto Santo. Otok s 3000 prebivalci, živi izključno od turizma.

Vsekakor uspešno izveden projekt izmenjave z željo po ponovnem srečanju in sodelovanju.

SPOZNANJA IZ MESTA SEDMIH GRIČEV IN DVEH CELIN

Radi spoznavamo države, univerze, fakultete, ki jih lahko v programih mednarodnih izmenjav obiščejo tudi naši študentje. Mojca in  Breda sta obiskali partnersko Univerzo Istanbul, Ekonomsko fakulteto in kampus Beyazit-Central. Kaj sta se naučili?

Pristanek v prihodnosti – večina naših študijskih programov vključuje mednarodno delovanje. Skoraj prepričani sva, da bodo naši študentje smeri, povezanih s turizmom, varnostnimi ali poslovnimi tematikami, v naslednjih letih pristali na carigrajskem letališču. Odprto leta 2018 naj bi že do leta 2028 postalo največje letališče na svetu. Takrat naj bi sprejelo 200 milijonov potnikov na leto. Če nimaš veliko letaliških izkušenj, te tako veliko letališče sprva malce šokira, nato pa fascinira s svojo urejenostjo, preglednostjo in občutkom varnosti.

Univerza študentov iz 150 držav – v Turčiji je več kot 200 univerz in večino jih vodi država. Po zadnji razvrstitvi QS Higher Educaton System Strenght Rankings je visokošolski sistem Turčije uvrščen na 43. mesto na svetu. Tako javne kot zasebne univerze delujejo po načelih bolonjskega sporazuma, ki standardizira študijske programe po vsej Evropi.  Javna univerza Istanbul Universitesi, ustanovljena že leta 1453, je bila prva otomanska visokošolska ustanova, utemeljena na evropski tradiciji. V 33 programih tu zdaj študira 67 tisoč dodiplomskih, podiplomskih in doktorskih študentov. Za študij na tej univerzi se vsako leto odloči tudi do 10 tisoč študentov iz skoraj 150 različnih držav. Še v času pandemije je bilo tu okoli 6 tisoč študentov iz tujine. Na Univerzi Istanbul se z mobilnostjo v okviru programa Erasmus + ukvarja kar 220 zaposlenih!

V sklopu univerze, ki na lestvici 500 najboljših na svetu zaseda 415. mesto, sva obiskali Ekonomsko fakulteto, ki v angleškem jeziku izvaja kar 9 programov in več kot 200 predmetov s področja ekonomije in poslovnih znanj. Verjameva, da so ti programi zanimivi tudi za naše študente, ki se za študij v Turčiji lahko odločijo v okviru progama Erasmus. Študij na univerzi, kjer sta študirala dva Nobelova nagrajenca in dva državna predsednika, je nedvomno zanimiva referenca v življenjepisu.

12 kampusov za študente  (in mačke) – Carigrajske univerze delujejo v 12 kampusih. Obiskali sva kampus Beyazit-Central s stavbami že omenjene Ekonomske fakultete in štirih drugih fakultet. V kampusu je 6 tisoč zaposlenih  ter 86 tisoč dodiplomskih in 12 tisoč podiplomskih študentov. Tu sta tudi rektorat in mednarodni urad. Mimogrede: s programom mobilnosti Erasmus+ se na istanbulski univerzi ukvarja kar 220 zaposlenih! Kampus nam je razkazal in predstavil koordinator za dohodno mobilnost, gospod Mustafa Kaplan. Gospod je bil eden od tistih, ki so nas utrdili v prepričanju, da so Turki prijazni, odprti in gostoljubni ljudje. Tako v kampusu kot povsod po mestu so prijazni tudi do – mačk! Mačke rade obiskujejo knjižnice in učilnice, tu tudi ni nič čudnega, da te ob prihodu v službo na mizi pričaka mačka. Vztrajnost (ne samo mačja :-D) je še ena od lastnosti, ki jih na Abituri povezujemo s Turki.

Mesto drugačnih perspektiv – obisk Carigrada, 20-milijonskega velemesta na sedmih gričih, ki ob Bosporski ožini med Črnim in Marmarskim morjem povezuje Evropo in Azijo, ponuja nešteto navdihov za vse študijske smeri in interese. Študentje Velnesa bi tu zagotovo uživali ob odkrivanju tradicij hamama, študentje informatike bi iskali rešitve za boljše dostope do interneta, študentje  komerciale bi našli zglede raznoterih trgovskih praks, gostinci bi osvajali pitje in obrede čaja namesto kave, ki niti ni zelo turška navada. Sobivanje različnih religij z mošejami, cerkvami, sinagogami in posebnosti, povezane z izjemno gostoto ljudi na ulicah, bi navdihovalo organizatorje socialnih mrež in načrtovalce različnih vidikov varnosti. Vzpostavljene povezave in zdaj tudi srečanja v živo še krepi priložnosti za izmenjave v prihodnosti.